Kodeks etičnega ravnanja

v šoli Joga Neizmerne Sreče in Zdravja

Zavedamo se, kako pomembno je spoštovati etična načela v vseh vidikih poučevanja in prakse, da bi učencem zagotovili varno, podporno in spoštljivo okolje za vadbo in rast. Učitelji si bodo prizadevali, da bodo pri spoštovanju teh načel pokazali najboljši možni osebni zgled integritete in prijaznosti.

Tradicionalni sistem joge temelji na lastnem nizu etičnih smernic, ki so osnova jogijske filozofije in bistven del jogijske prakse. Te so poimenovane “Jama” in “Nijama” in so opisane v temeljnem jogijskem besedilu “Patanjalijeve joga sutre”, v katerem je razkritih osem korakov sistema joge.

V šoli Joga Neizmerne Sreče in Zdravja si prizadevamo ta načela vključiti v Kodeks etičnega ravnanja, kot sledi:

Jame:

  1. Ahimsa (neškodovanje): Učitelj daje prednost varnosti in dobremu počutju učencev ter se izogiba povzročanju fizične ali čustvene škode. To vključuje sprejemanje ustreznih ukrepov in takojšnje ukrepanje v primeru morebitnega vprašanja varnosti v skladu s protokolom.
  2. Satja (resnicoljubnost): Učitelj bo v stikih z učenci pošten in transparenten ter se bo izogibal napačnemu predstavljanju svojih kvalifikacij ali sposobnosti. Po potrebi se bo učitelj obrnil na drugega učitelja z več izkušnjami ali strokovnim znanjem.
  3. Asteja (nekraja): Učitelj bo spoštoval lastnino in vire svojih učencev, ne bo dopuščal nobene oblike kraje ali zlorabe ali izkoriščanja dobre volje in velikodušnosti posameznikov. To vključuje vse poskuse zavajanja ali manipuliranja z učencem, da bi ponudil strokovno pomoč ali znanje za učiteljevo osebno korist.
  4. Brahmačarija (zmernost): Učitelj bo v vseh vidikih svoje prakse gojil samokontrolo in zmernost ter bo pozoren na vsako vedenje, ki bi lahko bilo škodljivo ali neprimerno. Učitelj si mora vedno prizadevati za uravnoteženo in harmonično vedenje v vseh interakcijah z učenci in sodelavci.
  5. Aparigraha (neakumulacija): Učitelj se bo izogibal pretiranemu materializmu ali navezanosti na materialne dobrine in se namesto tega osredotočil na duhovne vidike svoje prakse. Nikoli ne bo predstavljal naukov z vidika finančne koristi, temveč bo temeljil na globljih potrebah učencev.

Nijame:

  1. Saucha (čistoča): Učitelj mora vzdrževati čisto in higienično okolje za svoje učence, vključno s svojo osebno higieno in videzom.
  2. Santosha (zadovoljstvo): Učitelj bo v svojem življenju in praksi gojil uravnoteženo stanje dobrega počutja in hvaležnosti ter k temu spodbujal tudi svoje učence. Učitelj ne bo zanemarjal zahtevnih in težkih življenjskih situacij, vendar bo enako opozarjal na številne pozitivne vidike, ki so vedno prisotni v našem življenju.
  3. Tapas (samodisciplina): Učitelj si bo prizadeval ohranjati močno disciplino v svoji praksi in k temu spodbujal tudi svoje učence. Učitelj bo poudarjal pomen osebne prakse in izkušenj, ne pa slepega sprejemanja pojmov, ki se jih učijo v razredu, in bo sledil pregovoru: gram prakse je vreden tone teorije.
  4. Svadhyaya (samoznanje): Učitelj bo učence spodbujal k samorefleksiji in samoučenju, s čimer bodo poglobili svojo prakso in razumevanje duhovne poti. To vključuje spodbujanje uporabe knjižnice šole in raziskovanja različnih duhovnih tem in tradicij. Učitelj si bo prizadeval tudi za seznanjanje s temeljnimi besedili tradicije joge in drugimi ustreznimi viri ter za nadaljnje poglabljanje lastnega duhovnega študija kot dela svoje stalne prakse.
  5. Ishvara pranidhana (predanost višji sili): Učitelj bo gojil občutek ponižnosti in predanosti Najvišjemu Absolutu ter se zavedal, da so njegove lastne sposobnosti in znanje omejeni. To vključuje pripravljenost biti odprt za povratne informacije, tako ustne povratne informacije učencev in sodelavcev, kot tudi pogled v ogledalo različnih življenjskih situacij.

Poleg tega so del etičnega ravnanja tudi naslednji splošni vidiki:

  1. Zavezanost učencem: Učitelj bo vedno zavezan učencem in njihovi praksi. Učitelj bo prisoten in na voljo, da po potrebi zagotovi smernice in podporo. Hkrati bo učitelj spodbujal in usmerjal učence, da prevzamejo odgovornost za svoje vedenje in prakso.
  2. Spoštovanje raznolikosti: Učitelj bo spoštoval in upošteval raznolikost svojih učencev. Izogibal se bo domnevam o predznanju svojih učencev in bo odprt za učenje od in o svojih učencih.
  3. Zaupnost: Učitelj bo ohranil zaupnost osebnih podatkov svojih učencev in jih ne bo razkril brez njihovega soglasja. 
  4. Nenehno učenje: Učitelj se mora nenehno usposabljati in izpopolnjevati, da bi izboljšal svoje pedagoške spretnosti in znanje. Vsak učitelj je tudi učenec in si bo prizadeval biti zgleden v obeh vlogah. 
  5. Integriteta: Učitelj mora biti pošten, da bi se izognil nepravilnostim, ki jih lahko povzroči: Učitelj bo ohranil integriteto v vseh vidikih svoje prakse in ne sme ogrožati svojih vrednot ali etike zaradi osebne koristi ali katerega koli drugega razloga. Učitelj bo prakso yama in niyama, jogijskih moralnih in etičnih smernic, jemal zelo resno in si prizadeval živeti v skladu z najvišjimi standardi osebnega zgleda.
  6. Sočutje: Učitelj bo k svoji praksi ter praksi in izkušnjam svojih učencev pristopal s sočutjem in empatijo ter si bo vedno prizadeval, da bi se z učenci srečal tam, kjer se nahajajo.